O obrazovanje tharo Roma jli i tema thari savi sa više vakerelpe ano zadnje nekobor breš.O Roma jle nacionalno manjina neintegrisano ano društvo ani savo živinen silen nepovoljno obrazovno struktura,savi predstavinel i prepreka za o zapošljavanje,savi opet pali peste cidel thaj produbljinel o siromaštvo.
O serijali realizvinamo ano okviri o projekti ko osnov Konkursa za sufinasiranje proizvodnje o medijske sadržaija andaro oblast javnog informisanja ano 2018.breš tharo ministarstvo kulture thaj informisanja republike Srbije.
O osnovno uslov te poboljšinelpe o socio-ekonomsko thaj kulturno status tharo o Roma,odnosno društveno-socijalne pokretljivosti thaj integrisanosti ano društvo jeste o obrazovanje.S obzirom ki adava kaj jlo o obrazovanja ključo te ikljovelpe andaro siromaštvo,upravo ki akava plano treba te preduzminenpe odredjene mere,save ka doprinesinen te poboljšinelpe o položaj tharo o Roma.
I država mora te shvatinel khaj jedino obrazovane Roma šaj tarin peske thaj za pli porodica te priuštinel pristojno kher i te školuvinen ple čaven-sare vakerel o Vitomi Mihajlović.Ov vakerel kaj jle glavne problemija ko Roma ani Srbija o obrazovanje thaj kaj nanelen posla,i khaj sa o poboljšanje akala duj oblastija ciljoja za save borinenpe lengere zajednice,a kroz adava borinenpe za majbari ravnopravnost o Roma ani Srbija.
Ani osnovno škola ko vreme upisinenpe 69 odsto čave andaro romane naselja ani Srbija,a 64 odsto i završinen,svako pandjto romano čavo djal ani srednjo škola,dok ano zadnje deš breš skoro 3.000 Roma završija o fakulteti,sar vakerdjape prošlo breš kad predstavijepe o rezultatija tharo projekti posvetimo za o unapredjenje mogućnosti za o obrazovanje thaj integracija o Roma thaj o zapošljavanje.
O državno sekretari ano Ministartstvo za o rado,zapošljavanje,boračka thaj socijalna pitanja o Nenad Ivanišević akardja e Romen te na meken o sistemi obrazovanja thaj istaknija khaj nane kvalitetno zapošljavanje bizo kvalitetno obrazovanje.O pitanje inkluzije nane o pitanje tharo o Roma,celo tharo celo društvo,sar vakerdja o Ivanišević thaj istaknija khaj jlo o obrazovanje bitno te kvaliteno prestavinenlpe ko tržište rada.
I Anamarija Viček andaro Ministarstvo prosvete,nauke thaj tehnološkog razvoja vakerdja khaj jek uložimo dinari ano obrazovanje tharo romane čave trin puti više iranelpe,i khaj jlo o obrazovanje ključko karika savi prekininel o krugo siromaštva.Kaj vakerel tharo o mere za o unapredjenje o položaj tharo o Roma ano obrazovno sistemi savo ani Srbija sprovedinelpe 15 breš,navedija kaj jlo o stipendiranje jek tharo o karike za o laćo školovanje o Roma.
I Viček vakerel kaj o mere save primeninepe odnosinenpe ko olakšime procedure za o upis ano osnovne škole,podrška tokom o školovanje,thaj o afirmativne mere za o upis ano srednje škole,thaj navedija khaj tharo 2005.breš dji avdive ano srednje škole upisimo 4.135 romane učenikoja a thari adava 55 odsto jle o čaja.
I situacija ani Kruševca
Prema o podatkoja save koristijepe te kerelpe i analiza tharo o stanje strateškog dokumenta savo radijape krajo o oktobar masek i ano novembar 2014.breš ukupno brojo tharo romane čave ano predškolsko program ki teritorija thari i čaršija kruševac jlo 42,a thari adava 25 murša thaj 17 čaja.O brojo tharo o romane čave save pohadjinen o pripremno predškolsko program jlo 30,a thari adava 13 murša thaj 17 čaja.
O mobilno timo za i inkluzija o Roma thari i čaršija Kruševac savo jlo imenuvimo thari i strana o Čaršijakero veće thari čaršija Kruševac kerdja i analiza o brojo tharo o čave save treba te pohadjinen o pripremno predškolsko program,a adava jlo 36 čave.O pripremno predškolsko program obuhvatinel 30 čave,so ukažinel kaj ano sistemi nane 6 čave.Alav jlo tharo čave save živinen ano naselje Panjevac thaj Čitluko.Osnovne razlogoja jle o sezonske radoja i khaj djalpe ano inostranstvo.
Majbaro brojo o romane čave djan ani osnovno škola Dragomir Marković savi sila 117 djakoja.Sledinel i osnovno škola Nada Popović sa 57 thaj o Branko Radičević sa 55 učenikoja.O brojo tharo o romane učenikoja ani škola za osnovno thaj srednje obrazovanje Veselin Nikolić,savi bavinelpe sa o osnovno thaj srednje obrazovanje o čave sa o smetenje thaj poteškoće ano razvoja jlo 59,savo ano procentija u odnos tharo ukupno brojo o učenikoja ani akaja škola save pohadjinen o osnovno obrazovanje ikljovel 59 odsto.
O istraživanje savo 2009.breš kerdja o Centar za interaktivno pedagogija,preko 80 odsto čave ani akaja škola sine romane.Akana adava procenti smanjijape soj jlo pozitivno trendo ano odnos ko aver breš.
Činjenica jli kaj o roditeljija tharo o romane čave ple čaven upisinen ani akaja škola adaleske khaj lakše završinelpe,a e čaven silen i besplatno užina,udžbenikoja tahj aver beneificije.
O romane čave često napustinen o školovanje ani rano faza i naken ani specijalno škola jer ano obične nanelen potrebno pažnja thaj podrška tharo o nastavnikoja,zaštita tharo ignorisanje,marginalizacija,uznemiravanje thaj i diskriminacija.
Akala čave doživinen o neuspeh ani škola i postaninen demotivisane,so produbinel o neuspeh sa dok na stekninenpe o uslovija te naken ani specijalno škola sar vakerel i Zorana Pavlović savetnica ano Odeljenje za društvene delatnosti thari Čaršijakeri uprava Kruševac zadužimi za oblast socijalne zaštite thaj pitanja manjina.
Ko osnov tharo o podatkoja dobime tharo obrazovne institucije,osnovno uzroko zbog save o romane čave na djan ili meken o obrazovno sistemi jlo o paro materijalno položaj,kaj nanelen so te han,odeća,obuća,pribor thaj udžbenikoja,kaj djan ano inostranstvo,nane motivišime za o rado thaj te sikljoven uz sklonost za i prošnja thaj životi bizi obaveza,kaj naken ani aver čaršija,kaj jle majpurane te
Te redovno djan ani osnovno škola,kaj radinen ko sezonske posloja,kaj jle dur tharo obrazovne institucije,kaj nane motivišime o roditeljija te školuvinen e čaven,kaj rano udjinen ano brako,kaj keren kriminalne radnje,smestime ano aver ustanove socijalne zaštite,kaj menjanelpe o staratelji ili nasvale o čave thaj o staratelji.
Pozitivne pomakoja
O brojo tharo romane čave posebno ano srednje škole jlo majbaro,thaj lengero uspeh thaj adava so laće radije ano obrazovno sistemi.Ani kruševačko Gimnazija simen učeniko savo jlo odlično sa o prosek 4,5 savo sile pravo ko besplatno prevoz,slične primerija si ani Medicinsko,Ekonomsko škola.Amen uvek stimulišinamo e čaven,recimo kad dijamo o pravo ko besplatno prevoz za o učenikoja save putuvinen andaro gava.Naravno ciljo jlo te ostvarinen so majlaće obrazovne postignućija,te tarin upisinen o fakulteti i te akadjukar gradinelpe jek populacija savi posle ka avel konkurentno i ko tržište rada i savi ka avela odgovarajuće profesionalne thaj stručne kompetencije neophodne,sar ne bi zaposlinenape samo sago manuša ko nesave izvršilačke radne tana so avdive još uvek preovladinel sar vakerel i Zorana Pavlović.
Kad jlo ano pitanje kobor čave si aqno obrazovanje i situacija jli majlaći:
Generalno,šaj te vakeramo kaj jlo solidno obuhvat tharo o čave.Djanamo kaj jlo o osnovno obrazovanje obaveza i baro brojo o čave jlo obuhvatimo.Ko nesave analize o brojo tharo okola save nane obuhvatime sa o obrazovanje nane but.O obrazovanje pre svedijape ko osnovno,posebno kad jli ano pitanje i djuvljani populacija,ali akana o svest menjanelpe.Postoinen odredjenje afirmativne mere save koristinenpe za o upis ani srednjo škola,ali i kad jlo ano pitanje o upis ko više škole thaj fakultetija.Različite jle o mehanizmija ki savi i država mangel te stimulišinel i romani populacija,a s obzirom kaj lakere startne pozicije nane ko isto nivoi u odnosu ki većinsko populacija.
I čaršija Kruševac ano 2011.breš sina uključimi ani realizacija o projekti Jednake šanse ano sredjoškolsko obrazovanje.Ano projekti jle realizuvime duj sertifikovane obuke.O seminari Ni kalo ni parno,akreditovano thari strana o Zavod za unapredjenje obrazovanja thaj vaspitanja,savo sina namenimo za o predstvanikoja tharo obrazovne institucije thaj organizacije tharo civilno društvo.Ko krajo o moduli o duj navedime obuke ikerdjape ofto radionice ano osnone thaj srednje škole.Ki inicijativa Odeljenja za društvene delatnosti formirimo jlo o Lokalno timo za unapredjenje položaja o manjinske thaj marginalizovane grupe.Osnovno uloga tharo timo podrazuminel o mapiranje tharo problemija thaj potrebe ani lokalno zajednica sa o obrazovanje tharo manjinske thaj marginalizovane grupe thaj definisanje o prioritetija,preporuke te unapredinelpe o obrazovanje thaj te pratinenpe o sprovedime operativne planoja tar aver.O Lokalno timo sa o skomne sredstvija tharo o donatorja finansirija duj podele o paketija thaj i aktivnost Bogastvo je u različitostima a ani saradnja sa o srednje škole.
Ciljo tharo navedime manifestacije sine te o javnost senzibilišinelpete razvinel i interkulturalnost ani funkcija i investicija i čaršija.
Kad završijape o projekti o Lokalno timo za o unapredjenje jlo imenuvimo thari i strana Save i implementacija Strategije za o unapredjenje o položaj tharo o Roma thari čaršija Kruševac o radno telo značajno za i implementacija o strateško dokumenti .O Lokalno timo keren o predstavnikoja tharo srednje škole,pedagoške asistentija,predstavnikoja thari Školsko uprava,Čaršijakeri uprava thaj Policijsko uprava,sago i o predstavnikoja organizacija o civilno društvo.