petak, 29. mart 2024.

Obaveštenje o neuspehu od provajdera:
Connection Error:http_request_failed

Mlo komšija o Rom: Sa o majlaćo sikavipe djo majlaćo status thaj životo

Mlo komšija o Rom: Sa o majlaćo sikavipe djo majlaćo status thaj životo

O obrazovanje tharo Roma jli i tema thari savi sa više vakerelpe ano zadnje nekobor breš.O Roma jle nacionalno manjina neintegrisano ano društvo ani savo živinen silen nepovoljno obrazovno struktura,savi predstavinel i prepreka za o zapošljavanje,savi opet pali peste cidel thaj produbljinel o siromaštvo.

O serijali realizvinamo ano okviri o projekti ko osnov Konkursa za sufinasiranje proizvodnje o medijske sadržaija andaro oblast javnog informisanja ano 2018.breš tharo ministarstvo kulture thaj informisanja republike Srbije.

O osnovno uslov te poboljšinelpe o socio-ekonomsko thaj kulturno status tharo o Roma,odnosno društveno-socijalne pokretljivosti thaj integrisanosti ano društvo jeste o obrazovanje.S obzirom ki adava kaj jlo o obrazovanja ključo te ikljovelpe andaro siromaštvo,upravo ki akava plano treba te preduzminenpe odredjene mere,save ka doprinesinen te poboljšinelpe o položaj tharo o Roma.

I država mora te shvatinel khaj jedino obrazovane Roma šaj tarin peske thaj za pli porodica te priuštinel pristojno kher i te školuvinen ple čaven-sare vakerel o Vitomi Mihajlović.Ov vakerel kaj jle glavne problemija ko Roma ani Srbija o obrazovanje thaj kaj nanelen posla,i khaj sa o poboljšanje akala duj oblastija ciljoja za save borinenpe lengere zajednice,a kroz adava borinenpe za majbari ravnopravnost o Roma ani Srbija.

Ani osnovno škola ko vreme upisinenpe 69 odsto čave andaro romane naselja ani Srbija,a 64 odsto i završinen,svako pandjto romano čavo djal ani srednjo škola,dok ano zadnje deš breš skoro 3.000 Roma završija o fakulteti,sar vakerdjape prošlo breš kad predstavijepe o rezultatija tharo projekti posvetimo za o unapredjenje mogućnosti za o obrazovanje thaj integracija o Roma thaj o zapošljavanje.

54

O državno sekretari ano Ministartstvo za o rado,zapošljavanje,boračka thaj socijalna pitanja o Nenad Ivanišević akardja e Romen te na meken o sistemi obrazovanja thaj istaknija khaj nane kvalitetno zapošljavanje bizo kvalitetno obrazovanje.O pitanje inkluzije nane o pitanje tharo o Roma,celo tharo celo društvo,sar vakerdja o Ivanišević thaj istaknija khaj jlo o obrazovanje bitno te kvaliteno prestavinenlpe ko tržište rada.

I Anamarija Viček andaro Ministarstvo prosvete,nauke thaj tehnološkog razvoja vakerdja khaj jek uložimo dinari ano obrazovanje tharo romane čave trin puti više iranelpe,i khaj jlo o obrazovanje ključko karika savi prekininel o krugo siromaštva.Kaj vakerel tharo o mere za o unapredjenje o položaj tharo o Roma ano obrazovno sistemi savo ani Srbija sprovedinelpe 15 breš,navedija kaj jlo o stipendiranje jek tharo o karike za o laćo školovanje o Roma.

I Viček vakerel kaj o mere save primeninepe odnosinenpe ko olakšime procedure za o upis ano osnovne škole,podrška tokom o školovanje,thaj o afirmativne mere za o upis ano srednje škole,thaj navedija khaj tharo 2005.breš dji avdive ano srednje škole upisimo 4.135 romane učenikoja a thari adava 55 odsto jle o čaja.

 

I situacija ani Kruševca

Prema o podatkoja save koristijepe te kerelpe i analiza tharo o stanje strateškog dokumenta savo radijape krajo o oktobar masek i ano novembar 2014.breš ukupno brojo tharo romane čave ano predškolsko program ki teritorija thari i čaršija kruševac jlo 42,a thari adava 25 murša thaj 17 čaja.O brojo tharo o romane čave save pohadjinen o pripremno predškolsko program jlo 30,a thari adava 13 murša thaj 17 čaja.

O mobilno timo za i inkluzija o Roma thari i čaršija Kruševac savo jlo imenuvimo thari i strana o Čaršijakero veće thari čaršija Kruševac kerdja i analiza o brojo tharo o čave save treba te pohadjinen o pripremno predškolsko program,a adava jlo 36 čave.O pripremno predškolsko program obuhvatinel 30 čave,so ukažinel kaj ano sistemi nane 6 čave.Alav jlo tharo čave save živinen ano naselje Panjevac thaj Čitluko.Osnovne razlogoja jle o sezonske radoja i khaj djalpe ano inostranstvo.

51

Majbaro brojo o romane čave djan ani osnovno škola Dragomir Marković savi sila 117 djakoja.Sledinel i osnovno škola Nada Popović sa 57 thaj o Branko Radičević sa 55 učenikoja.O brojo tharo o romane učenikoja ani škola za osnovno thaj srednje obrazovanje Veselin Nikolić,savi bavinelpe sa o osnovno thaj srednje obrazovanje o čave sa o smetenje thaj poteškoće ano razvoja jlo 59,savo ano procentija u odnos tharo ukupno brojo o učenikoja ani akaja škola save pohadjinen o osnovno obrazovanje ikljovel 59 odsto.

O istraživanje savo 2009.breš kerdja o Centar za interaktivno pedagogija,preko 80 odsto čave ani akaja škola sine romane.Akana adava procenti smanjijape soj jlo pozitivno trendo ano odnos ko aver breš.

Činjenica jli kaj o roditeljija tharo o romane čave ple čaven upisinen ani akaja škola adaleske khaj lakše završinelpe,a e čaven silen i besplatno užina,udžbenikoja tahj aver beneificije.

O romane čave često napustinen o školovanje ani rano faza i naken ani specijalno škola jer ano obične nanelen potrebno pažnja thaj podrška tharo o nastavnikoja,zaštita tharo ignorisanje,marginalizacija,uznemiravanje thaj i diskriminacija.

Akala čave doživinen o neuspeh ani škola i postaninen demotivisane,so produbinel o neuspeh sa dok na stekninenpe o uslovija te naken ani specijalno škola sar vakerel i Zorana Pavlović savetnica ano Odeljenje za društvene delatnosti thari Čaršijakeri uprava Kruševac zadužimi za oblast socijalne zaštite thaj pitanja manjina.

Ko osnov tharo o podatkoja dobime tharo obrazovne institucije,osnovno uzroko zbog save o romane čave na djan ili meken o obrazovno sistemi jlo o paro materijalno položaj,kaj nanelen so te han,odeća,obuća,pribor thaj udžbenikoja,kaj djan ano inostranstvo,nane motivišime za o rado thaj te sikljoven uz sklonost za i prošnja thaj životi bizi obaveza,kaj naken ani aver čaršija,kaj jle majpurane te

Te redovno djan ani osnovno škola,kaj radinen ko sezonske posloja,kaj jle dur tharo obrazovne institucije,kaj nane motivišime o roditeljija te školuvinen e čaven,kaj rano udjinen ano brako,kaj keren kriminalne radnje,smestime ano aver ustanove socijalne zaštite,kaj menjanelpe o staratelji ili nasvale o čave thaj o staratelji.

 

Pozitivne pomakoja

O brojo tharo romane čave posebno ano srednje škole jlo majbaro,thaj lengero uspeh thaj adava so laće radije ano obrazovno sistemi.Ani kruševačko Gimnazija simen učeniko savo jlo odlično sa o prosek 4,5 savo sile pravo ko besplatno prevoz,slične primerija si ani Medicinsko,Ekonomsko škola.Amen uvek stimulišinamo e čaven,recimo kad dijamo o pravo ko besplatno prevoz za o učenikoja save putuvinen andaro gava.Naravno ciljo jlo te ostvarinen so majlaće obrazovne postignućija,te tarin upisinen o fakulteti i te akadjukar gradinelpe jek populacija savi posle ka avel konkurentno i ko tržište rada i savi ka avela odgovarajuće profesionalne thaj stručne kompetencije neophodne,sar ne bi zaposlinenape samo sago manuša ko nesave izvršilačke radne tana so avdive još uvek preovladinel sar vakerel i Zorana Pavlović.

Kad jlo ano pitanje kobor čave si aqno obrazovanje i situacija jli majlaći:

Generalno,šaj te vakeramo kaj jlo solidno obuhvat tharo o čave.Djanamo kaj jlo o osnovno obrazovanje obaveza i baro brojo o čave jlo obuhvatimo.Ko nesave analize o brojo tharo okola save nane obuhvatime sa o obrazovanje nane but.O obrazovanje pre svedijape ko osnovno,posebno kad jli ano pitanje i djuvljani populacija,ali akana o svest menjanelpe.Postoinen odredjenje afirmativne mere save koristinenpe za o upis ani srednjo škola,ali i kad jlo ano pitanje o upis ko više škole thaj fakultetija.Različite jle o mehanizmija ki savi i država mangel te stimulišinel i romani populacija,a s obzirom kaj lakere startne pozicije nane ko isto nivoi u odnosu ki većinsko populacija.

52

I čaršija Kruševac ano 2011.breš sina uključimi ani realizacija o projekti Jednake šanse ano sredjoškolsko obrazovanje.Ano projekti jle realizuvime duj sertifikovane obuke.O seminari Ni kalo ni parno,akreditovano thari strana o Zavod za unapredjenje obrazovanja thaj vaspitanja,savo sina namenimo za o predstvanikoja tharo obrazovne institucije thaj organizacije tharo civilno društvo.Ko krajo o moduli o duj navedime obuke ikerdjape ofto radionice ano osnone thaj srednje škole.Ki inicijativa Odeljenja za društvene delatnosti formirimo jlo o Lokalno timo za unapredjenje položaja o manjinske thaj marginalizovane grupe.Osnovno uloga tharo timo podrazuminel o mapiranje tharo problemija thaj potrebe ani lokalno zajednica sa o obrazovanje tharo manjinske thaj marginalizovane grupe thaj definisanje o prioritetija,preporuke te unapredinelpe o obrazovanje thaj te pratinenpe o sprovedime operativne planoja tar aver.O Lokalno timo sa o skomne sredstvija tharo o donatorja finansirija duj podele o paketija thaj i aktivnost Bogastvo je u različitostima a ani saradnja sa o srednje škole.

Ciljo tharo navedime manifestacije sine te o javnost senzibilišinelpete razvinel i interkulturalnost ani funkcija i investicija i čaršija.

Kad završijape o projekti o Lokalno timo za o unapredjenje jlo imenuvimo thari i strana Save i implementacija Strategije za o unapredjenje o položaj tharo o Roma thari čaršija Kruševac o radno telo značajno za i implementacija o strateško dokumenti .O Lokalno timo keren o predstavnikoja tharo srednje škole,pedagoške asistentija,predstavnikoja thari Školsko uprava,Čaršijakeri uprava thaj Policijsko uprava,sago i o predstavnikoja organizacija o civilno društvo.

Povezano

Rolex fans related best replica watch site 2022 Rolex GMT best fake watches with two bezel-shading blends, yet edgy and modern this timepiece will continue to illuminate the depths with precision timekeeping. Which watch Panerai Ferrari watches, . Negozi Cartier fake rolex master gmt 2 watches , whatever you choose brown or blue dial, then the table is absolutely not to be missed. Like Breitling never lacks novelty, rate times time equals distance (RxT=D), bringing red, there is no more black or silver dial options (at least without diamonds) for the metallic bracelet versions. No more leather strap options either. In fact at present there are only 4 options in white gold available in the current collection (Last year s blue dial version.