utorak, 28. novembar 2023.

Obaveštenje o neuspehu od provajdera:
Connection Error:http_request_failed

Mlo komšija o Rom: Za o nasilje nane than ani porodica

Mlo komšija o Rom: Za o nasilje nane than ani porodica

Na slici: Slavica Rakić.

O Romnja,sago aver andari većinsko zajednica,ano baro brojo slučaja jle žrtve tharo porodično thaj partnersko nasilje,ali o problemi nasilja tharo o romnja ani romani zajednica sago bari diskriminatorsko grupa sila ple specifičnostija.

O serijali realizuvinelpe ano okviri o projekti ko osnov Konkursa za sufinansiranje proizvodnje o medijske sadržaija andaro oblast javnog informisanja ano 2018. Breš tharo Ministarstvo kulture thaj informisanja republike Srbije.

Ani kampanja 16 dive aktivizma protiv o nasilje nad o romnja,o kruševačko udruženje gradjana Romani cikna organizuvija o okruglo astali tharo o Problemija o porodično thaj partnersko nasilje ani romani zajednica.

O Romnja jle but diskriminišime i sago akasavke on trpinen i nesave specifične forme tahj oblikoja nasilja ani pli zajednica.Adava jlo prvo nasilje savo trpinen ano ple matične porodice,tharo o partneri,i ano partnerske veze.Jek dive kad postaninen deo thari nevi porodica thaj nevi zajednica počninen te trpinen o nasilje tharo aver članoja porodice.Adate mislinelpe ko svekro,svekrva,deveri thaj aver.Aver soj jlo specifično za o romnja jlo kaj nane obavestime kad jlo o nasilje ano pitanje,kaj on na pindjaren o nasilje i kaj kršinenpe lengere osnovne manušengere pravija,haričkabut prijavinenle tharo aver romnja i amare aktivistkinje pre nekobor breš uključijepe ano rado o SOS telefoni za o romnja žrtve nasiljaa ano Udruženje Peščanik,kaj den konsultanske usluge ki romani čib za o romnja save prijavinen o nasilje i save mangen te vakeren thari leste i ikljoven andaro proces nasilja sar vakerel i aktivistkinja udruženja Romani Cikna i Slavica Rakić.

Oj istaknija i kaj o Romnja isključime andaro privatno thaj javno životi ano smislo te odlučinelpe,ano baro brojo jle nezaposlime,a od ciknjara jle izložime za o nasilje i naviknime jle te trpinen.Cikno brojo čaja na školuvinenpe,a zbog adava kaj rano bijanen,siromaštvo thaj i borba te preživinen,o životno veko jlo kratko.Ko sa o izveštaija on jle jek tharo najosetljive društvene grupe.

O nasilje nad o Romnja sar ašundjape ko okruglo astali tharo o problemi o porodično thaj partnersko nasilje ani romani zajednica,još nane dovoljno istražimo.O podatkoja tharo lengero socio ekonomsko thaj kulturno položaj jle nedovoljne thaj nesistematizovane,kedenpe parcijalno,uglavnom ko osnov nestandardizovane thaj neuporedive metodologije.

Sa o aktivnostija i Djuvljani romani mreža Srbije tharo 2009.breš kerdjepe o istraživanja ani Vojvodina,Beograd thaj i Kruševca save pomognije te dikelpe i specifičnost tharo akava problemi thaj omogućija te ašunelpe o glaso tharo o romnja,žrtve tharo porodično nasilje,a ani akava breš kaj podjijape thari akala ograničenja save pomenijepe,o Viktimološko društvo Srbije sprovedija o istraživanje tharo o nasilje nad o Romnja ani porodica thaj partnerske odnosija ano romane naselja ano Beograd.

Sar vakerel i Snežana Živković o istraživanja save sprovedije o organizacije ano okviri i Romani djuvljani mreža pokažije khaj ani romani zajednica žrtve tharo nasilje jle o romnja tharo sa životne dobi,kaj jle baro brojo izložime za o kombinovano fizičko thaj psihičko nasilje,kaj jle oko 6 odsto izložimo za o seksualno nasilje,ali kaj samo 8 odsto o nasilje prijavije ani policija.

Nasilnikoja jle uglavnom murša a oko 7o odsto slučaja alav jlo tharo sadašnje thaj bivše partnerija.Ano partnersko nasilje prisutno jlo baro alkoholizam tharo o nasilniko.

O Romnja kad jlo ano pitanje o oblikoja nasilja izložime za o pretnje sa o fizičko nasilje.Adate jlo i o psihičko nasilje,thaj aver kontrolne taktike sa save ikerelpe i kontrola. Adate sperel kaj vredjinelpe, akušelpe, asalpe, akarelpe sa loše alava,ponizinelpe.

Preko 70 odsto Romnja save učestvuvije ano istraživanje jle žrtve nasilja.

Izrazimo jlo i o ekonomsko nasilje kad sar vaker i Živković o člano porodice na del pare te kinelpe hape,te počinenpe o računija,len thari i romnji i plata,primorinelpe te mekel i posla i na mekela re radinel.Prisutni jli i pretnja sa o oružje,sa pištolji ili čuri, te pratinelpe savo desinelpe thari strana o bivše partneri preko o telefoni i kaj bičavende poruke.

O seksualno nasilje savo prema o istraživanje doživinen oko šov odsto Romnja,najčešće desinelpe ano kontinuitet i adava thari i strana o partneri.O istraživanje pokažija i sar sa o oblikoja nasilja uglavnom desinenpe kad jle adate o čave.

Andaro iskustvo ano rado i konsultantkinja ano SOS službe,kroz o fokus grupe thaj istraživanja sprovedime ko baro brojo o ispitanice,gotovo na sina slučaja tharo partnersko tah porodično nasilje a te na sine adate o čave.Ani bari mera o čave neposledno jle izložime za o nasilje kad i daj trpinel o psihičko,fizičko thaj seksualno nasilje sar vakerel i Snežana Živković.O istaživanja pokažinen sar jle o majpurane ispitanice više izložime sa i pretnja sa o oružje,o terne romnja posebno o čaja jle majčesto izložime kaj pratinenpe,o romnja ano bračne thaj vanbračne zajednice više jle izložime za o pretnje,pratinenpe thaj seksualno nasilje,o romnja sa čave ani bari mera jle izložime za o ekonomsko thaj fizičko nasilje,o romnja save radinen harička doživinen o fizičko nasilje.

So tičinelpe za o obrazovno nivo adava više izazimi jli i pretnja sa o fizičko nasilje,sar ani porodica tahj ano partnersko odnos.Za o seksualno nasilje više jle izložime o romnja save na gele ani škola.

Kaj jle o Romnja žrtve tharo porodično thaj partnersko nasilje,majharička tari trećina on 28 odsto obratinenpe za pomoć,a prema o podatkoja tharo Viktimološko društvo Srbije,tek petina thari lende save prijavinen o nasilje,zadovoljno jli sa i reakcija i policija ano adala situacije.O podatkoja pokažinen kaj jle o Romnja najviše zadovoljne kaj reaguvinen o zdravstvene službe 96 odsto,a ano slično procenti i o nevladine organizacije thaj o Centar za socijalno rado.

I Živković vakerel i o podatko kaj samo ano 5 odsto slučaja o prijavimo nasilje vodinelpe o sudsko potupko,a o izrečime mere zaštite uglavnom odnosinenpe ki zabrana prilaska thaj uznemiravanje,manje ko iseljenje andaro prostori,najmanje ki zabrana pristupa ano prostori oko o tan stanovanja thaj rada.

Unapredjenje društvene reakcije ano Udruženje Romani Cikna diken kroz ekonomsko osnaživanje thaj osamostaljivanje o Romnja,kroz adava te razvinelpe efikasno multidisciplinarno pristup te sprečinelpe thaj suprostavljane za i viktimizacija o romnja thaj o čave,thaj te razvinenpe o usluge te pružinelpe i psihosocijalno podrška za o žrtve.

Isto treba te ispituvinelpe o zastupljeno podržavajuće odnos,profesionalizamaktivno te šunelpe,podrška thaj te denpe o informacije thari i strana sa o službe za i zaštita thaj pomoć za sa o romnja,te radinelpe ki adava te vazdelpe o svest tharo o Romnja kaj o nasilje ane privatno stvari,kaj bi trebalo te uključinenpe sa o gradjanija,medije,nevladine organizacije,institucije thaj ustanove.

16 dive aktivizma protiv o nasilje nad o Romnja jli medjunarodno kampanja savi ikerelpe tharo 1991.breš.Lakere akterija odredije o 25.novembar Medjunarodno dive borbe protiv o nasilje nad o romnja za početko thaj o 10.decembar Medjunarodno dive tahro manušengere pravija za krajo i kampanja,sar bi simbolično povezinena o problemija nasilja nad o romnja thaj istaknija kaj jlo akasavko vido nasilja kršenje o manušengere pravija.Akadjukar jlo o ciljo tharo Okruglo astali organizuvimo ano Centar za stručno usavršavanje sina predstavimo i specifičnost tharo porodično thaj partnersko nasilje nad o Romnja,thaj o iskustvija tharo institucije ano proces zaštite o žrtve tharo porodično nasilje,sar objasnija i Slavica Rakić.

Povezano

Rolex fans related best replica watch site 2022 Rolex GMT best fake watches with two bezel-shading blends, yet edgy and modern this timepiece will continue to illuminate the depths with precision timekeeping. Which watch Panerai Ferrari watches, . Negozi Cartier fake rolex master gmt 2 watches , whatever you choose brown or blue dial, then the table is absolutely not to be missed. Like Breitling never lacks novelty, rate times time equals distance (RxT=D), bringing red, there is no more black or silver dial options (at least without diamonds) for the metallic bracelet versions. No more leather strap options either. In fact at present there are only 4 options in white gold available in the current collection (Last year s blue dial version.