
O Roma, jle izložime sa baro brojo etiketa,stereotipija thaj predrasude save lenge komplikuvinel o životi thaj uvedinel ano razne oblikoja diskriminacije.O stavoja prema o Roma jle pritom i relativno trajne,dakle šaj te zaključinelpe khaj dominirinen kroz o baro vremensko period,a adava vakerel thari lengeri izuzetno stabilnost i thari adava khaj jlo pare te izbegninelpe ano proces socijalizacije,ali šaj i mora te promeninelpe.Izmedju ostalo i sa i snaga informacija.
O serijali realizuvinelpe ano okviri o projekti ko osnov Konkursa za sufinasiranje proizvodnje o medijske sadržaija andaro oblast javnog informisanja ano 2018.breš tharo Ministarstvo kulture thaj informisanja republike Srbije.
But veruvijape khaj na postoinel i romani čib,kaj o Roma potičinen tharo o Egipćanija, Jevreija, Grkoja, Rimljanija, Turcija, Hune, kavkaske plemenija, Tatarija thaj aver.Tek, khaj skoro slučajno arakljape za i čib,a posle i sociolingvističko analiza,polako udjije ani etnogeneza thari romani čib i pokažija o prave smernice tharo leskero razvoj.Mislinav khaj isto stvari desinelpe i sa o pitanje i romani religija.Okola save vakeren khaj o Roma nanelen religija,otprilike arakljepe ko isto drom.Sa djo krajo o dešenjako veko smatrijape khaj o Roma nanelen pri religija,nego khaj le on ki nesavo način,religiozno indiferentne,areligiozne,silen averzija prema i religija,prosto jle nesavi vrsta nereligiozne manuša.Ka dodainav i adava khaj i ano pravoslavlje,i ano islam,i ano katoličanstvo e Romenge sina zabranimo te udjinen ani crkva,uz o optužbe khaj nane laće vernikoja i postoinen autentične thaj nesumljive istorijske podatkoja thari adava sar vakerel o redovno profesori sociologije tharo Pravno fakulteti ano Novi Sad o Miloš Marjanović.
Na sumljinelpe ani adava khaj o Roma razvije nesavi originalno religioznost savi bi avela zajedničko za o sa grupe thaj zajednice,i andari adava ikavelpe zaključko khaj o Roma nanelen ništa zajedničko ano pogled religioznosti.
O profesori o Marjanović smatrinel khaj adava nane tačno i tvrdinel khaj e Romen silen originalno tipo religioznosti,samo leske svojstveno,save jle o karakteristike,ma khaj oj te avel,sledeće:oj jli umetnimi ani strategija preživljavanja,svako puti si pozajmica andari lokalno religioznost thaj sopstveno tradicija,khaj prilagodinenpe ano religiozno ponašanje thari i sredina,učešće ano narodne običaija thaj magijske obredija lokalne zajednice thaj aver.
Postoinen but stereotipija thari romani religioznost,a o narodna verovanja tharo o Roma jle ambivalentne.Thari jek strana,on dikenpe sago prosjakoja,doduše zauzvrat diken ano dlano,vakeren khaj sijan šukar,khaj ka ave bahtalo.Thari aver strana,postoinen i but narodna verovanja save jle pozitivne stereotipija:thari adava khaj jle o Roma htonske pretkoja,khaj ujutro šukar te arakepe sa i Romnji sa i torba,jer oj uvek mislinel ki perdo torba,kaj jle o Roma nosiocija tharo nesave obredne radnje onda kad adava iste obredija isčezinen,čak o običaija tharo aver araken i više nego ple.O roma ano religiozno pogled na obratinen but pažnja ko doktrinarne poruke thaj pravilija,već jle usmerime ko ritualno sadržaj te neposredno odnosinenpe prema o sveto.
Adava khaj nanelen pli religija,tek jli jek tharo o predrasude thaj negativne osobine save prema nesave stereotipija,khaj nane prave thaj perde informacije,pripisuvinenpe za o Roma.Kad ašunen alav Rom ili Ciganin,but djene mislinen ki slabo higijena,kahj prosinen ki ulic thaj nekulturno ponašanje.Ili setinenpe sar lengere roditeljija pretinena:Ako na ave laćo,ka čorentu o Roma.
Zbog akasavko etiketiranje,o Roma jle izložime za but stereotipija thaj predrasude save za posledica silen diskriminacija ano razne oblikoja.
I mora te aresen o posledice.O istraživanje savo sprovedija o Udruženje Romani cikna andari Kruševca,uz i podrška ODIHR/CPRSI andari Varšava,pokažija khaj više tharo ehvaš o anketirime terne Roma na osetinenpe bezbedno avri tharo lengere naselja.O istraživanje sina sprovedimo ano trin romane naselja ani Kruševca,a sina anketirimo oko 100 Roma thaj Romnja purane tharo 18 djo 30 breš.
Oko 75 odsto ispitanikoja izjasnijepe khaj sine diskriminišime ko osnov nacionalne pripadnosti.Više tharo 40 odsto murša i diskriminacija pindjardja kad rodije posla,dok o romna ano slično procenti i diskriminacija pindjarde dok ostvarije o pravo ano institucije sar vakeren ani Romani cikna.
O stavoja prema o Roma jle relativno trajne,šaj te zaključinelpe khaj domirinen kroz baro vremensko period,so vakerel thari izuzetno stabilnost o stereotipija i khaj jlo but phare te izbegninenpe ano proces socijalizacije,ali svakako šaj i mora te promeninenpe,a zbog adava i jeste bitno te arakenpe o uslovija thaj okolnostija adaja promena.S obzirom ki adava kaj na djanelpe but sar živinen thaj i kultura tharo o Roma,o stereotipija jle jedine usmerivačija tharo društvene aktivnosti prema lende.O predrasude save o manuša silen prema lende šaj te nakavenpe sa baro brojo informacija thaj te djanen tharo o Roma,lengeri tradicija,sar živinen,problemija save nane cikne.
Tharo predrasude za o Roma(izvori Ko jle stvarno o Roma?Predrasude tahj istine tharo o Roma CRI)sperel i khaj jle lenje,neradnikoja,bizi i želja te zaposlinenpe.O Roma jeste često nezaposlime,ali adava na značinel khaj jle lenje.Lengeri nezaposlenost ano baro brojo slučaja posledica jli thari nedovoljno briga o društvo te obezbedinel o uslovija za lengero obrazovanje thaj zapošljavanje.Adaleske jle prisilime te korkore araken o posloja ili prihvatinen o posloja save aver na mangen te radinen.
Ani Strategija za unapredjenje o položaj tharo o Roma thari Čaršija Kruševac djo 20120.breš upozorinelpe khaj jek brojo Roma nane prijavimo ani evidencija Nacionalne službe zapošljavanja,khaj prema o stepen stručne spreme ki evidencija domirinen o roma bizo o zanimanje thaj stručno sprema 88,7 odsto,odnosno khaj svega 11,3 odsto silen zanimanje.Jasno uočinelpe i sar lengeri kvalifikaciono struktura nane šukar,so onemogućinel i konkurentnost ko tržište rada.Pritom jlo problemi nezaposlenosti i romani populacija direktno uzrok tharo loše materijalno tahj socijalno položaj o Roma,i adava odrazinelpe ki adava khaj našti te obrazuvinenpe o romane čave thaj te ikljovelpe andari situiacija socijalne potrebe,jer jle i on posle harička zaposlime.
E Romen često pratinel i adaava khaj jle melale,khaj čoren i hovaven.O melalipe našti te smatrinelpe sago osobina thari jek narodo,već posledica tharo ekstremno siromaštvo savo vladinel ano nesave romane kera,bizo minimalno onov za normalno način života,bizo instalirimo pani,struja,sanitarne čvoroja.Slično jlo i sa o negativne osobine sar hovaven thaj čoren,kroz savo čitinelpe o nedovoljno stepen tolerancije savo lako nakel ano etiketiranje thaj kaj kerelpe negativne karakterne slike tharo o Roma,savo samo još više legavel ani diskriminacija.I Romani zajednica jli tradicionalno thaj patrijahalno sa stroge moralne kodeksija i ako odstupinelpe ka avel osudimo ani celo zajednica.O roma thaj o Romnja na hovaven ni više ni manje tharo aver društvene grupe ano slične životne uslovija.
Predrasuda jli kahj o Roma mangen te živinen ano izdvojime naselja i naviknime te živinen ano barake tharo otpadno materijali.O Roma na mangen te živinen ano izdvojime naselja,ali sine često prinudime te nastaninenpe upravo van o naselja khaj živinel o neromano stanovništvo,jer nasine prihvatime sago ravnopravne gradjanija.Adava,svakako,na značinel khaj mangen akadjukar te živinen.Pare aven dji posla i zbog adava i mogućnost te tvorinen majlaće uslovija za životi.Ipak ,postoinel sa majbararo brojo Roma save jle ani situacija te stvorinen pristojne uslovija za životi,i sa adava postaninen pozitivno primer khaj šaj te ikljovelpe andaro začarimo krugo i utičinelpe te o predrasude nakavenpe.
Činjenica jli khaj o Roma save na živinen grupisane ano romane naselja jle maj pravde,integrišime ani zajednica,o čave školuvinenpe,inicijativne jle ani adava te araken i posla.
Slično jlo sa o stereotip te o Roma namangen te školuvinenpe.Lengeri neobrazovanost jli posledica thari društeno izolacija,siromaštvo thaj tradicija,savi postepeno ali sigurno menjanelpe.Sa više Roma završinel i škola i sa više zainteresuvinenpe te obrazuvinenpe,i ani adava dikelpe realno šansa te obezbedinelpe majlaćo životi.I baro brojo roditeljija mangern te školuvinen ple čaven,jer te ikljovelpe andari ekonomsko situacija diken kroz o obrazovanje.
Ano kruševačko krajo prema o podatkoja o obuhvat tharo o čave ano osnovno thaj srednje obrazovanje jlo ko laćo nivo,ali javinenpe problemija kahj osipinenpe o čave ano obrazovno sistemi.O razlog šaj te arakelpe ano nedovoljno razvime mehanizmija ano sistemi obrazovanja sa savo o polaznikoja ka ikerenpe ano sistemi,čibljani barijera,aver oblikoja dikriminacije thari i strana o zaposlime,o neromane čave thaj roditeljija.
Pogrešno jlo i o stav sar o Roma nanelen pli kultura.Ano pitanje jlo o narodi savo naprotiv,sile značajno istorija,kultura thaj aver tekovine save vremenom izgubijepe,ali save ačavdje trago ani lengeri memorija.
O zameniko direktorke Kancelarije za o manušngere thaj manjinska prava Vlade Republike Srbije o Dragoljub Acković smatrinel khaj o Roma treba te brininen tharo o način saj te i diskriminacija prema i lende nakavelpe:
O predrasude treba te khagenpe.Bolje te so više manuša radinen ki adava,jer ano cikno vas cikni jli i snaga.Ali adava nane lago i but ka trainel.O Roma na treba te kukinen i te prosinen ple pravija thaj ple pare.Te i diskriminacija prestaninel,moramo te stopirinamo sa o procesija save legaven dji late.Ani Moskva i avdive postoinel o Romano pozorište i adava jlo pravo način borbe protiv i diskriminacija.Pravo pitanje za sare jlo so kerdja za plo narodi,jer thari adava kahj kukinelpe nan korist.Majlaćo način te izborinamen protiv i diskriminacija jeste te pokažinamo o kvaliteti.